Kaj so obrambni mehanizmi?

Obrambni mehanizmi so psihološki mehanizmi, ki jih uporabljamo za zaščito in obvladovanje stresa, tesnobe ter konfliktov. Delujejo kot načini, s katerimi um skuša zmanjšati neprijetna čustva, zaščititi svojo samopodobo in ohraniti psihološko ravnotežje v težkih situacijah. Obrambni mehanizmi so del našega nezavednega uma in se pogosto avtomatično sprožijo brez naše zavestne kontrole. Delujejo tako, da preoblikujejo ali preusmerjajo nezavedne impulze, misli, želje ali konflikte, tako da postanejo bolj sprejemljivi ali manj moteči. Obstaja več vrst obrambnih mehanizmov, nekateri od njih so koristni in jih ljudje uporabljamo za obvladovanje stresa, tesnobe in konfliktov na način, ki je zdrav, funkcionalen in socialno sprejemljiv. Med tem, ko nam nekateri lahko škodujejo.

Iz kje izhaja izraz “obrambni mehnizmi”?

Sigmund Freud, znan kot oče psihoanalize, je v 19. stoletju začel razpravo o obrambnih mehanizmih v povezavi s podzavestnimi obrambami. Te prvotne obrambne mehanizme je podrobneje opredelila in analizirala njegova hči, Anna Freud, v dvajsetem stoletju. Poimenovala je 10 glavnih obrambnih mehanizmov, vendar pa so kasnejši psihoanalitiki to število mehanizmov še povečali.

Katere vrste obrambnih mehanizmov poznamo?

Obstaja več vrst obrambnih mehanizmov, ki se razlikujejo glede na njihov namen in učinek. Lahko pa bi rekli, da jih v osnovi delimo na zrele (dobre) in nezrele (slabe).

Začnimo pri zrelih oziroma dobrih. Zakaj pravimo, da so dobri? Te mehanizmi so na delu, ko jih uporabljamo za obvladovanje stresa, tesnobe in konfliktov na način, ki je zdrav, funkcionalen in socialno sprejemljiv. Ti mehanizmi so običajno povezani z bolj zrelo osebnostno strukturo in se razvijejo v odrasli dobi.

Med zrele obrambne mehanizme spadajo:

Kompenzacija: Je obrambni mehanizem, ki se opazi, kot osredotočanje na dosežke na enem področju življenja, da bi preusmerili pozornost stran od pomanjkljivosti ali strahu pred pomanjkljivostmi na drugem področju življenja.

Na primer, oseba, ki se morda počuti nezadovoljna zaradi svojega videza, lahko poskuša kompenzirati to občutje tako, da razvije močne veščine v drugih področjih, kot so izobrazba, šport ali karierni uspeh. S tem skuša nadomestiti svoje občutke manjvrednosti s pozitivnimi dosežki na drugih področjih. Kompenzacija lahko na nek način služi, kot način za izboljšanje samopodobe.

Premestitev: Gre za prenos čustvenega bremena ali čustvene reakcije iz ene entitete na drugo. Vključuje preusmerjanje neprijetnih ali neprimernih čustev, mislih ali občutkov iz izvora na drug cilj ali objekt, ki ni tako ogrožajoč. To se običajno zgodi, kadar oseba ne more izraziti svojih čustev ali jih izražanje v izvorni situaciji ni primerno ali varno.

Na primer, oseba, ki je jezna na svojega nadrejenega v službi, vendar se boji izražati svojo jezo neposredno, lahko preusmeri to jezo na družinskega člana, ki nima nobene povezave s situacijo v službi. V tem primeru se jeza prenese na neškodljivo tarčo, da bi se izognili konfliktu ali neprijetnim posledicam v službi. Premestitev lahko pomaga zmanjšati konflikt v izvorni situaciji in začasno omiliti čustveno napetost, vendar lahko dolgoročno povzroči težave v odnosih in pri obvladovanju čustev.

Humor: Humor se uporablja kot obrambni mehanizem, ki pomaga pri obvladovanju stresa, tesnobe in neprijetnih čustev. Obstajata dve glavni obliki uporabe humorja kot obrambnega mehanizma:

– Sarkazem in cinični humor: Oseba uporablja sarkazem ali ciničen humor, da bi prikrila svoje neprijetne občutke ali kritiko do določene situacije ali osebe. S tem lahko zmanjša stres ali se izogne neposrednemu soočanju s svojimi občutki.

– Samopomilovanje in samoironija: Včasih se ljudje norčujejo iz svojih lastnih pomanjkljivosti ali neuspehov z uporabo humorja. To jim pomaga ohranjati svojo samopodobo in se izogniti neprijetnim občutkom, ki bi jih lahko povzročile te pomanjkljivosti.

Uporaba humorja kot obrambnega mehanizma lahko pomaga ohranjati psihološko ravnovesje in lajšati stres. Vendar pa je treba paziti, da pretirana uporaba humorja za izogibanje resničnemu soočanju s čustvi ali problemi ne privede do nezdravega odnosa do samozaščit

Intelektualizacija: Je obrambni mehanizem, ki vključuje preusmerjanje pozornosti in obvladovanje neprijetnih čustev ali stresnih situacij z intelektualnim razmišljanjem, analizo ali racionalizacijo. Pri tem obrambnem mehanizmu posameznik skuša zmanjšati čustveno napetost tako, da se osredotoči na intelektualne vidike problema ali situacije in se izogne neposrednemu soočanju s čustvi.

Na primer, oseba, ki se sooča s hudim stresom ali žalostjo zaradi izgube ljubljene osebe, lahko začne raziskovati in analizirati teorije o žalovanju ali se poglablja v študijo različnih vidikov smrti, namesto da bi se soočila s svojimi lastnimi občutki žalosti in izgube. Intelektualizacija ima lahko svoje pozitivne vidike, saj lahko pomaga posamezniku bolje razumeti situacijo in se soočiti z njo bolj uravnoteženo.

Izolacija čustev: Obrambni mehanizem “izolacija čustev” vključuje proces ločevanja čustvenega doživljanja od miselnega ali vedenjskega izražanja. To pomeni, da oseba, ki uporablja izolacijo čustev, občuti določena čustva, vendar jih zadrži ali ne izrazi v svojem vedenju ali komunikaciji s tretjimi osebami.

Na primer, oseba se lahko počuti zelo žalostno ali jezno, vendar ne bo izrazila teh čustev navzven. Namesto tega bo skušala zadržati svoje občutke in se obnašati, kot da nič ni narobe. To se lahko zgodi iz različnih razlogov, kot so strah pred ranljivostjo, skrb za ohranjanje podobe moči ali nezaupanje v druge ljudi. Izolacija čustev je način, kako se ljudje poskušajo zaščititi pred potencialnimi neprijetnimi situacijami ali konflikti.

Racionalizacija: Racionalizacija vključuje pridobivanje racionalnih, logičnih ali sprejemljivih razlag za svoja dejanja, občutke ali odločitve, čeprav dejansko obstajajo drugi, morda manj sprejemljivi razlogi. Ta mehanizem se uporablja, da bi se ohranila samopodoba in zmanjšala neprijetna občutja ali konflikte.

Na primer, oseba, ki se je odločila zavrniti ponujeno promocijo na delovnem mestu, bi se lahko opravičila z razlogom, da trenutno nima dovolj časa za dodatne delovne obveznosti, čeprav je v resnici zavrnila promocijo zaradi strahu pred večjo odgovornostjo ali negotovostjo glede svojih sposobnosti. Racionalizacija pomaga posamezniku ohraniti svojo samopodobo in se izogniti neposrednemu soočanju s svojimi resničnimi motivi, ki jih morda dojema kot neprijetne ali neprimerno sebične.

Sublimacija: Sublimacija vključuje preusmerjanje neprijetnih ali nesprejemljivih impulzov, želja ali čustev v bolj družbeno sprejemljive oblike vedenja ali dejavnosti. To pomeni, da oseba obrne svoje nezavedne želje ali čustva v konstruktivno in produktivno delovanje. Sublimacija je pozitivno ocenjen obrambni mehanizem, saj vodi k ustvarjalnosti, umetnosti, športu ali drugim produktivnim dejavnostim. Namesto da bi izražala svoje neprijetne občutke ali impulze na destruktiven način, oseba uporabi sublimacijo za usmerjanje teh energij v nekaj, kar je družbeno sprejemljivo in koristno.

Primer sublimacije bi lahko bil umetnik, ki ustvarja čudovita umetniška dela, kot izraz svojih notranjih konfliktov ali želja, ali pa športnik, ki uporablja svojo energijo in tekmovalnost za dosego športnih ciljev. Oba primera predstavljata preusmeritev negativnih občutkov v konstruktivno dejavnost.

Supresija: Obrambni mehanizem supresija se nanaša na proces zaviranja, potlačitve ali zadrževanja določenih misli, čustev, želja ali impulzov. Ta obrambni mehanizem se razlikuje od drugih, ker je bolj zavesten in nadziran, saj oseba aktivno odloča, da bo nekaj potisnila v ozadje svoje zavesti. Oseba lahko uporabi supresijo, ko se želi izogniti neposrednemu soočanju s svojimi čustvi ali mislimi, bodisi zato, ker so neprijetna ali ker meni, da ni primeren čas ali kraj za izražanje teh čustev. To se običajno naredi s ciljem obvladovanja ali preprečevanja impulzivnega vedenja.

Na primer, oseba, ki se je razjezila na sodelavca med sestankom, se lahko odloči, da bo potisnila svojo jezo globoko vase, da ne bi v trenutku izbruhnila in ohranila profesionalno vedenje na sestanku. Ta odločitev za supresijo lahko pomaga preprečiti konflikt v službi. Vendar pa je pomembno omeniti, da je supresija lahko zelo obremenjujoča, saj oseba vseeno doživlja svoja čustva, vendar jih potiska v podzavest, kar lahko vodi do stresa in težav v dolgoročnem obdobju.

Kako pa je s slabimi (nezrelimi) obrambnimi mehanizmi?

Prav tako, kot dobri so tudi ti v funkciji obvladovanja stresa, tesnobe in konfliktov. Vendar na način, ki je manj zdrav, neprilagodljiv in lahko povzroča težave v medosebnih odnosih. Ti mehanizmi so pogosto povezani z manj razvito ali manj zrelo osebnostno strukturo. Pravimo jim tudi primitivni obrambni mehanizmi ali obrambni mehanizmi nižjega reda. Med te spadajo:

Acting out: Je nezdravo obrambno vedenje ali impulzivno dejanje, ki ga posameznik uporabi kot način za izražanje svojih notranjih čustev, frustracij ali konfliktov, namesto da bi te stvari izrazil z besedami ali na bolj konstruktiven način. To vedenje je pogosto neprimerno in lahko vključuje agresijo, destruktivnost ali neposlušnost. Posameznik, ki uporablja obrambni mehanizem acting out, lahko na primer reagira na stres ali jezo s fizično agresijo ali destruktivnimi dejanji, namesto da bi o svojih čustvih spregovoril ali jih izrazil na bolj zdrav način. To dejanje je posledica notranjih konfliktov, vendar je izraženo na način, ki lahko škoduje samemu posamezniku ali drugim. Obrambni mehanizem “acting out” pogosto kaže na pomanjkanje ustreznih veščin za obvladovanje čustev in konfliktov ter na potrebo po razvoju bolj konstruktivnih strategij za izražanje in obvladovanje notranjih vsebin.

Na primer, oseba lahko v trenutku stresa ali frustracije zavrne sodelavčeve ideje na neprijazen način, kriči na nadrejenega ali celo meče stvari po pisarni. Takšno vedenje je neprimerno in destruktivno ter ni učinkovit način za reševanje konfliktov ali stresa.

Izogibanje: Posameznik aktivno preprečuje, ignorira ali se izogiba neprijetnim čustvom, mislim, situacijam ali odgovornostim.

Na primer, oseba se izogiba družabnim situacijam, srečanjem ali odnosom z ljudmi, da bi se izognila neprijetnim interakcijam ali konfrontacijam. Ali pa se izogne svojim odgovornostim na delovnem mestu, v šoli ali doma, da bi se izognila konfrontaciji, stresu ali opravljanju nalog.

Zanikanje: Posameznik zavestno ali nezavestno zavrača ali ne sprejema resnice, dejstev, čustev ali situacij, ki bi mu lahko povzročili stres, strah ali nelagodje. Ta mehanizem se uporablja za ohranjanje psihološkega ravnovesja in samopodobe ter za zaščito sebe pred neprijetnimi resnicami ali občutki.

Na primer oseba morda ne sprejme dejstva, da je zbolela, čeprav ima očitne simptome, in ne poišče zdravniške pomoči.

Obrambni mehanizem zanikanja lahko začasno pomaga zmanjšati stres ali strah, vendar dolgoročno lahko privede do pomanjkanja samopomoči, nezmožnosti soočanja s težavami in upočasnjenega osebnega razvoja.

Introjekcija: Introjekcija je še en obrambni mehanizem v psihologiji. Gre za proces, pri katerem oseba projicira (premesti) svoje lastne misli, občutke, želje ali lastnosti na druge ljudi, objekte ali situacije. To pomeni, da oseba nezavedno ne prepoznava teh misli in občutkov kot svoje, temveč jih pripisuje drugim ljudem ali zunanjim dejavnikom.

Na primer, oseba, ki se počuti zelo jezno, vendar te jeze, ne more ali noče priznati sami sebi, lahko uporabi introjekcijo in projicira svojo jezo na druge. To pomeni, da bo jezen na druge ljudi ali stvari, čeprav je osnovni vir jeze v resnici v njem samem.

Projekcija: Posameznik nezavedno prenaša svoje lastne neprijetne ali neželene lastnosti, čustva ali impulze na druge ljudi. Namesto da bi prepoznal te lastnosti ali občutke v sebi, jih projicira na druge, pri čemer pogosto krivi druge za tisto, kar se v resnici dogaja v njem samem.

Na primer, oseba, ki ima nezavedno občutke jeze do sebe, lahko projicira to jezo na druge ljudi in jih krivi za svoje lastne notranje občutke jeze. Ali pa oseba, ki ima nezavedno občutke ljubosumja, lahko obtoži svojega partnerja, da je ljubosumen.

Regresija: Regresija, ali stanje regresa je, ko oseba v stresni situaciji ali občutku negotovosti ali grožnje nazaj uporabi bolj primitivne ravni vedenja ali razmišljanja, kot so značilne za zgodnejše obdobje njenega življenja. To pomeni, da se oseba v danem trenutku začne obnašati ali razmišljati na način, ki bi bil običajen v otroštvu ali v mlajših letih. Regresija lahko vključuje različna vedenja, kot so jokanje, potreba po tolažbi ali iskanje varnosti pri drugih. Ta obrambni mehanizem se pogosto pojavi kot način za obvladovanje stresa ali strahu, tako da se oseba vrne k bolj znanim in varnim strategijam, ki jih je uporabljala v preteklosti.

Na primer, predpostavimo, da odrasla oseba, ki je bila vedno samostojna in samozadostna, izgubi svojo službo in se znajde v finančnih težavah. Namesto da bi se soočila s stresom in iskala praktične rešitve za svoje finančne težave, začne jokati, zapira se v sobo, zavrača hrano ter išče tolažbo pri svojih starših kot otrok. Oseba se obnaša na način, ki bi ga pričakovali pri otroku, ko se sooča s strahom in nemočjo, namesto da bi uporabila svojo običajno odraslo sposobnost za reševanje težav.

Represija: Ta obrambni mehanizem se pojavlja, ko oseba potisne neprijetne ali neželene misli, čustva, spomine ali želje iz svoje zavesti in jih potisne v podzavest. Oseba ni zavestno ozaveščena o teh vsebinah, ker so potisnjene stran od njihove zavesti. Ta obrambni mehanizem se običajno uporablja za obvladovanje tesnobnih, travmatičnih ali neprijetnih izkušenj.

Na primer, oseba, ki je doživela travmatičen dogodek v otroštvu, se lahko spomin na to izkušnjo potisne v podzavest, da bi preživela. Posledično se morda ne spomni ali se zelo malo spomni dogodka ali svojih čustev v zvezi z njim.

Obrambni mehanizmi naj si bodo dobri ali pa slabi, so pomemben del človeške psihe, ki se nam pomagajo soočiti s stresom, konflikti in neprijetnimi čustvi. Čeprav so obrambni mehanizmi naravni in pogosto koristni, lahko tudi povzročijo težave, če se prekomerno uporabljajo in s tem posledično zavirajo čustveno rast. Razumevanje in prepoznavanje obrambnih mehanizmov nam lahko pomaga pri raziskovanju naše notranje dinamike in pri razvoju bolj zdravih načinov soočanja s težavami. Pomembno je biti samoreflektiven in iskren do sebe, da lahko prepoznamo, kako se odzivamo na stres in konflikte, ter kako se ti mehanizmi odražajo v našem vedenju in odnosih. S tem zavedanjem lahko gradimo boljše razumevanje sebe in drugih ter si prizadevamo za razvoj bolj prilagodljivih in zdravih strategij soočanja s življenjskimi izzivi.

Del članka je povzetek članka: Defense Mechanisms

Leave a Comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Scroll to Top